Občinski praznik
Občinski praznik
Občina Metlika praznuje občinski praznik v spomin na 26. november, ko so slovenski in hrvaški partizani leta 1942 uničili belogradistično postojanko na Suhorju pri Metliki.
Poletje in jesen leta 1942 je Ljubljansko pokrajino (Notranjsko, Ljubljano z okolico, Belo krajino in večino Dolenjske, ki so jih Italijani 3. maja 1941 priključili kraljevini Italiji) zaznamovala velika italijanska ofenziva. Konec julija tega leta je Benito Mussolini v Gorici zapovedal:" Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena." Številnim italijanskm vojaškim enotam so k uresničitvi cilja nameravale pomagati tudi belogradistične skupine. Na območju Gorjancev jih je bilo več, med njimi enota na Suhorju, ki je štela 139 belogradistov. Utrdili so se v župnišču, cerkvi in šoli, pridružilo se jim je še 39 Italijanov iz opuščene postojanke na bližnjem Hrastu. Njihova naloga je bila varovati cesto Novo mesto - Vahta - Metlika. 26. novembra jih je napadla 13. hrvaška brigada, zavarovanje proti Novemu mestu in Semiču so prevzeli borci Cankarjeve brigade. Belokranjski bataljon je dobil nalogo slepilnega napada na Metliko, v rezervi je bil pripravljen še gorjanski bataljon. Napad se je začel zvečer, ko so partizani hkrati napadli šolo in župnišče. Ker so imeli na Suhorju in v okoliških vaseh veliko zaveznikov, so nekateri tam celo prespali in se neopaženo prikradli v vas. "Menda so bili že v mraku v cerkvi, saj pravijo, da so že oni zvonili Ave Marijo," je kasneje zapisal kaplan Wolbank. Boj je bil končan ob osmi zjutraj. Partizanska zmaga je zaustavila prodor belogradizma v Belo krajino in povečala osvobojeno ozemlje na obeh straneh Gorjancev, saj je italijanski okupator po likvidaciji suhorske izpraznil postojanki v Radatovičih in Radovici.
Poletje in jesen leta 1942 je Ljubljansko pokrajino (Notranjsko, Ljubljano z okolico, Belo krajino in večino Dolenjske, ki so jih Italijani 3. maja 1941 priključili kraljevini Italiji) zaznamovala velika italijanska ofenziva. Konec julija tega leta je Benito Mussolini v Gorici zapovedal:" Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena." Številnim italijanskm vojaškim enotam so k uresničitvi cilja nameravale pomagati tudi belogradistične skupine. Na območju Gorjancev jih je bilo več, med njimi enota na Suhorju, ki je štela 139 belogradistov. Utrdili so se v župnišču, cerkvi in šoli, pridružilo se jim je še 39 Italijanov iz opuščene postojanke na bližnjem Hrastu. Njihova naloga je bila varovati cesto Novo mesto - Vahta - Metlika. 26. novembra jih je napadla 13. hrvaška brigada, zavarovanje proti Novemu mestu in Semiču so prevzeli borci Cankarjeve brigade. Belokranjski bataljon je dobil nalogo slepilnega napada na Metliko, v rezervi je bil pripravljen še gorjanski bataljon. Napad se je začel zvečer, ko so partizani hkrati napadli šolo in župnišče. Ker so imeli na Suhorju in v okoliških vaseh veliko zaveznikov, so nekateri tam celo prespali in se neopaženo prikradli v vas. "Menda so bili že v mraku v cerkvi, saj pravijo, da so že oni zvonili Ave Marijo," je kasneje zapisal kaplan Wolbank. Boj je bil končan ob osmi zjutraj. Partizanska zmaga je zaustavila prodor belogradizma v Belo krajino in povečala osvobojeno ozemlje na obeh straneh Gorjancev, saj je italijanski okupator po likvidaciji suhorske izpraznil postojanki v Radatovičih in Radovici.
.png.png)
Praznični december 2025
