Geografske značilnosti

Občina Metlika leži na vzhodu Bele krajine med Gorjanci in Kolpo. Meri 109 kvadratnih kilometrov, šteje 8446 prebivalcev (podatek za leto 2021) in ima 59 naselij. Medtem ko je severni del občine gričevnat, so območja ob Kolpi nižinska in mestoma tudi ravninska. Tla so večinoma apnenčasta, zato je mogoče najti številne kraške pojave. Zlasti vrtače opazimo na vsakem koraku. Ker so tla večinoma prepustna, je površinskih voda zelo malo. Imena naselij kot Suhor ali Krašnji vrh potrjujejo kraški značaj pokrajine.

Reka Kolpa, ki ovija občino z juga, je mejna reka. V zavesti prebivalcev je zasidrana kot domača reka. Toplo belokranjsko sonce jo tako močno ogreje, tudi do 28°C, da že od nekdaj hodijo ljudje poleti na njene bregove. To dejstvo in številni ribiči pričajo o njeni čistosti. Jezovi in ostanki mlinov popestrijo idilično sliko obkolpske pokrajine.

Podnebje v Beli krajini je milejše kot v notranji Sloveniji. To se opazi spomladi, ker ta nastopi že dva do tri tedne prej kot drugje in tudi vegatacija se prebudi bolj zgodaj. Toplo podnebje, zmerna količina padavin, primerna sestava tal in veliko prisojnih leg predstavljajo idealne pogoje za vinogradništvo. To je najbolj razvito v gričevnatem podgorjanskem svetu od Suhorja, Plešivice, Berčic, Veselice, do Bojanje vasi, Radovice, Slamne vasi, Boldraža, Vinomera in znanih vinskih goric okoli Drašičev (Nova gora, Repica, Plešči vrh). Povsod pridelujejo grozdje za imenitna bela in rdeča vina. Med slednjimi najbolj slovi metliška črnina. Tradicijo vinogradništva dokazujejo številne soseske zidanice v preteklosti. Od vseh deluje danes le še tista v Drašičih. Najbolj znane vinske gorice povezuje dobro označena vinska cesta.

Posebnost Bele krajine in metliške občine so steljniki. To je gozdni sestoj breze in praproti, ki ga jeseni pokosijo in uporabljajo za nastiljanje živine. Najlepši steljniki so med Metliko in Drašiči.

Sedež občine je Metlika (3227 prebivalcev v letu 2022). Staro mestno jedro ima srednjeveške korenine in videz. Na privzdignjenem pomolu med Obrhom in Bojico ležijo trije trgi. Najmogočnejša mestna stavba je grad, v katerem je Belokranjski muzej. V bližini je še Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča. Farna cerkev sv. Nikolaja je baročna.

V Rosalnicah pri Metliki stojijo tri gotske cerkve - Tri fare. Zgrajene so bile v začetku 15. stoletja in so bile kasneje barokizirane. V cerkvi Žalostne Matere Božje so orgle iz leta 1753, narejene v delavnici Ioanesa Eisla iz Ljubljane. Tri fare so najpomembnejši spomenik Bele krajine in romarsko središče.

Tri kilometre vzhodneje leži Božakovo - slikovita gručasta vas na vrhu Magdalenske stene, ki se strmo dviguje nad Kolpo. Nižinski del občine leži zahodno od Metlike. Pri vasi Otok je sredi polj postavljeno letalo DC-3 iz druge svetovne vojne kot spomin na partizansko letališče, kjer so pristajala zavezniška letala iz južne Italije. Hrib Kučar v bližini je pomembna arheološka točka. Z vrha je lep razgled na Kolpo in polja ob njej. Pod Kučarjem je Podzemelj, ki ima ob Kolpi urejeno kopališče in prostor za taborjenje. Gradac je dobil ime po gradu na okljuku Lahinje.
Severni del občine leži na južnih pobočjih Gorjancev. Osrednji kraj je Suhor, okoli pa je raztresenih več manjših naselij.

(pripravil: Tone Bezenšek)