Zgodovina

Metlika, mesto ob meji, ima burno in zanimivo zgodovino. Nikoli ni bila bogato mesto, ker ni utegnila obogateti. Pritiskali so jo sovražni vpadi, vojne, požari, bolezni in davki, ki so jih nalagali vsi mogoči oblastniki. Ozemlje, kjer stoji Metlika, je bilo poseljeno že v prazgodovini in antiki.

Lega Metlike je bila zelo primerna za obrambo: na pomolu komendo Nemškega viteškega reda, (zgrajena v začetku 14. stoletja) in gradom, sedežem glavarja Metlike (Bele krajine) in Slovenske krajine. Metlika, ki se je še v 14 stoletju imenovala Novi trg v Metliki je pred letom 1335 dobila mestne pravice od goriško-tirolskega grofa Henrika II., med njimi so zlasti pomembne pravica do mestne samouprave, do obzidja, do sejmov. Pozneje so vladarji Metličanom te pravice samo še potrjevali, vse do 19. stoletja. V 14. stoletju dobijo Metliko in Slovensko krajino Habsburžani. Metlika je še skoraj dvesto let obdržala sedež marke (krajine) in s tem poseben status.

Leta 1408 se pred Metliko pojavijo Turki, ki so mesto do dobrega izropali in požgali, nato so bili v naslednjih 170 letih še 15 krat nezaželeni gostje. Po mestu je pustošila kuga in druge bolezni. V 16. stoletju, z nastopom protestantizma je dosegla enega svojih kulturnih viškov. Dobila je prvo šolo, postala je svobodno tržišče za knjige. Ob koncu 17. stoletja prizadene Metliko še hud potres. V 18. stoletju, leta 1705, je zgorela vsa Metlika, ostalo je le 46 družin, Metlika je v tem stoletju doživela čarovniški proces in kmečki upor. Zgrajen je bil leseni most preko Kolpe in Metličani so igrali Linhartovo županovo Micko.

Med francosko okupacijo (1809-1813) je bila Metlika sedež kantona t.j. okraja. 1850 Metličani ustanovijo mestno godbo, 1865 pa narodno čitalnico. Leta 1869 je bila v Metliki, ustanovljena prva požarna bramba na Slovenskem. Meščani ustanove Prvo dolenjsko posojilnico, to je prvi denarni zavod južno od Ljubljane, Malo pred koncem stoletja je bila v Metliki zgrajena osnovna šola, dolgo najimenitnejša zgradba v Metliki.

Splošna gospodarska recesije ob koncu 19.stoletja in v začetku 20. ni prizanesla tudi Metliki. Posledica je bilo močno izseljevanje v Ameriko. Leta 1906 je bilo ustanovljeno delavsko izobraževalno društvo Danica, leto pozneje pa Belokranjski Sokol, v katerega so se vključili predvsem izobraženci in napredni Metličani.. Društvo je vzgajalo svoje člane, zlasti mladino, v ljubezni do naroda in v zvestobi do domovine. Zato so tudi šli naraščajniki med drugo svetovno vojno vsi, 100 % v partizane. Leta 1907 je bil ustanovljen Godbeni klub, ki je imel kvaliteten godalni orkester. 25. maja leta 1914 je bila odprta Belokranjska proga in že dva meseca nato, ko se je začela prva svetovna vojna, so šli tudi Metličani v vojno klavnico. Po raznih bojiščih je svoje kosti pustilo 36 Metličanov.

Po vojni Metlika gospodarsko in kulturno dobro napreduje. Dobi elektriko, vodovod, preko Kolpe je bil zgrajen nov železni cestni most. V Metliki je bilo ustanovljeno Tujskoprometno in olepševalno društvo, ki naj bi skrbelo za turizem in lepši izgled mesta. Leta 1931 dobi Metlika lastni okraj, ki pa je bil po petih letih ukinjen. Tik pred drugo svetovno vojno je bil zgrajen sokolski dom, ki je pozneje postal pomembno kulturno žarišče .

Leto 1941. Napad na Jugoslavijo. Nemci so okupirali Metliko 12. aprila, Italijani pa slavnostno vkorakajo 5. maja . Prve akcije metliške sabotažne skupine, ki so se začele že septembra, so opozorile Italijane, da v Metliki ne bo miru. Prvi Metličani, ki so šli v partizane, so padli že 2. novembra 1941 na Gornjih Lazah. Spomladi 1942 so šli Metličani množično k partizanom. Italijani so se za to odločitev kruto znesli nad. družinami partizanov. 8. septembra je Italija kapitulirala in Metlika je postala svobodno mesto, ki ga je nato sovražnik poskušal kar nekajkrat zasesti. 28. septembra je bila v Metliki ustanovljena 15. brigada NOV in PO Slovenije imenovana Belokranjska, 22.oktobra 1943, med jesensko ofenzivo zasedejo Metliko Nemci, 5. novembra pa so se v družbi Nemcev pojavili domobranci, ki so v Metliki poskusili postaviti svojo posadko.. Najhujše boje je doživela Metlika med 10. in 16. julijem leta 1944, ko so se bili srditi boji med partizani in sovražniki v okolici Metlike. Sovražnik 16. julija vdrl v Metliko, požgal 33 hiš in vsa gospodarska poslopja v okolici Metlike, pet ljudi ustrelil in jih več odgnal ob umiku s seboj. Metliko in Belo krajino so takrat branile enote 15. partizanske divizije, Belokranjski odred, Oficirska šola Glavnega štaba NOV in PO Slovenije ter številne hrvaške brigade in odredi. Sicer pa so Metliko, katere obrambo sta imela na skrbi Belokranjski odred in Oficirska šola Glavnega štaba, zelo pogosto ogrožali ustaši s Hrvaške. Tega 1944. leta je Metlika dobila gimnazijo. Vojne je bilo konec. Druga svetovna vojna je od Metličanov zahtevala 73 življenj.

Zelo pestra je metliška zgodovina po drugi svetovni vojni. Metlika je doživela velik napredek, ki je bil pogojen z nastankom in hitrim razvojem industrije. Tako je dobila Metlika naslednjo industrijo: Beti, Novoteks, Komet, Novoles, dobi novo železniško postajo, moderno vinsko klet in postane vinarsko središče Bele krajine, zgrajena je bila nova šola, športna dvorana, preurejen je bil kulturni dom. Zgrajen je bil nov gasilski dom, poslovni center in avtobusna postaja. V Metliki delujejo naslednje kulturne inštitucije: Belokranjski muzej, Slovenski gasilski muzej in Ljudska knjižnica. Metlika ima tekstilno šolo. Leta 1962 je bila v tekmovanju za najlepše slovensko mesto šesta, takoj za Bledom. Še bi se dalo naštevati.

V svoji zgodovini je imela Metlika vrsto požrtvovalnih ljudi, ki niso gledali na čas in osebne koristi pač pa predvsem na to, da so za seboj pustili sled svojega dela, v ponos sebi in Metličanom ter Metliki v korist.