Pregled gospodarstva v Občini Metlika skozi zgodovino do leta 1991
Pregled gospodarstva v Občini Metlika skozi zgodovino do leta 1991
Kar se gospodarskih panog tiče, so se prebivalci na območju današnje občine Metlika v minulih stoletjih pretežno ukvarjali z obrtjo, trgovino in gostinstvom. Industrija se začne razvijati šele po drugi svetovni vojni.
Po nekaterih zabeležkah je bila Metlika v 16. in 17. stoletju zelo živahno obrtniško mesto. Po požaru, ki je mesto prizadel 1705, je življenje tu skoraj zamrlo, ponovno se obrtništvo oživi šele proti koncu stoletja, ko si je mesto spet malo opomoglo.
Zanimivo je, da se je v Metliki po letu 1845 razvila za današnje pojme nenavadna obrt – gojenje sviloprejk.
K razcvetu Metlike v 19. stoletju je pripomogla ugodna lega ob cesti Novo mesto – Karlovac. Leta 1869 je imela Metlika 24 čevljarskih delavnic, 15 usnjarjev, 5 kovačev, 3 tkalce in 30 gostiln.
Leta 1888 so metliški obrtniki ustanovili Zadrugo vseh obrtnikov metliškega sodnega okraja, ki se je ohranila vse do konca druge svetovne vojne. Leta 1910 je bila pri Zadrugi organizirana tudi brezplačna posredovalnica za delo.
Metliški trgovci po delniških načelih ustanovijo opekarsko zadrugo, ustanovljena nabavno – prodajna zadruga. Pri nekdanji vinski kleti začno ročno izdelovati zidno opeko, zaradi slabe kvalitete izdelkov pa je proizvodnja kmalu ukinjena. Delovanje čevljarske zadruge.
1946
Nabavno – prodajna zadruga se preimenuje v KZ. 50 čevljarjev je združenih v čevljarski zadrugi. Izdelujejo težke delavske čevlje, imajo tudi industrijsko trgovino.
Leseno poslopje stare žage, ki je stala na mestu današnjega ZD, razstavijo in ga prepeljejo na Suhor in ga ponovno sestavijo. Žaga najprej deluje v okviru KZ Suhor, od leta 1960 pa je ustanovljeno samostojno podjetje LEPIS (Lesno predelovalna industrija Suhor)
1947
Odprtje obnovljene železniške proge od Otovca do Metlike (do še ne obnovljenega mostu čez Kolpo). Obnovljen most čez Kolpo in sedaj poteka redni železniški promet med Novim mestom in Karlovcem. Ustanovi se krajevno gostinsko podjetje.
1949
Ustanovljena kmetijsko obdelovalna zadruga Partizan. Zadrugi v uporabo odstopili svojo zemljo živino in orodje. Za delo so prejemali plačo in so bili zdravstveno in pokojninsko zavarovano.
1950
V Metliki v tem času delujejo naslednja podjetja: čevljarsko podjetje, krojaško-šiviljsko, mesnica, gostišče, foto-kino, kovaško podjetje, menza, pekarija, vodovod, otroška restavracija. Okrajni magazin (trgovina) ima v Metlika tri poslovalnice.
1952
V Metliki ustanovijo Splošno trgovsko podjetje, ki je prevzelo trgovine nekdanjega Okrajnega magazina.
1953
Združenje obrtnikov šteje le še 71 članov. Zaradi nereda, slabega poslovanja in primanjkljajev je metliška čevljarska zadruga razpadla. Iz nje potem nastane čevljarsko podjetje.
1954
Začne se gradnja vinske kleti kot tudi gradnja industrijske hale za tekstilno tovarno Belokrajinka.
1955
Zgrajen prvi tovarniški objekt v Metliki za bodočo tekstilno industrijo. Tako se bo tudi Metlika začela industrializirati, kar bo pomenilo hitrejši gospodarski razvoj.
1956
Iz Črnomlja v Metliko preselijo tovarno pletenin Belokrajinka. Sprva v novozgrajeno halo nato pa v prostore na Pungart. Tovarna se začne imenovati BETI (Belokranjska tekstilna industrija). Na pletilnih strojih izdelujejo blago za zavese, bombažne pletenine in svileno pletivo. Imajo tudi šivalnico, kjer so izdelovali žensko perilo. Tovarna pa je imela tudi pletilnico in šivalnico za volnene pletenine.
Novo zgrajeno halo prepustijo Novoteksu in Novega mesta, ki v njej organizira predilnico volne za svoje potrebe (Novoteks II).
Delovanje tekstilnih tovarn je pomenilo začetek industrializacije in začetek gospodarskega napredka Metlike in njene okolice. Konec tega leta je v BETI zaposlenih že 127 delavcev.
1957
BETI pošlje na trg svoje prve svilene proizvode in z njimi naredi dober posel.
1958
Odprta BETI-na industrijska prodajalna
Začetek poskusnega obratovanja Novoteksove predilnice česalne volne v Metliki, ki zaposluje 70 ljudi. V metliškem obratu Novoteks II uvedejo drugo delovno izmeno.
1959
V Novoteks II uvedejo tretjo delovno izmeno. V Novoteks II zaposlenih ob koncu leta 225, v BETI pa 212 ljudi.
Metliška obrt doživlja hudo krizo, saj Obrtno združenje v Metliki združuje komaj 86 obrtnikov.
1960
Tovarna BETI se preseli v izpraznjeno vojašnico, na današnjo lokacijo in s tem se možnosti za razvoj BETI močno povečajo.
Ustanovijo Zavod za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb, ki se vseli v prostore na Pungartu, kjer izdelujejo otroško konfekcijo.
Ustanovljeno je Lesno predelovalno podjetje LEPIS Metlika, v katerega se je razvil žagarski obrat KZ Suhor, vključuje pa tudi mizarsko podjetje v Gradcu.
Podjetja, ki konec leta delujejo v Metliki so: Komunalna uprava Metlika, Kovaško podjetje Metlika, Pekarija Metlika, Mesnica Metlika, Šiviljsko podjetje Metlika, Splošno trgovsko podjetje s poslovalnicami v Metliki, Gradcu, Podzemlju in na Radovici.
1962
Ukinjeno je bilo Šiviljsko podjetje, ki zaradi pojava konfekcijskih izdelkov ni vzdržalo konkurence, in je pripojeno Invalidskemu zavodu.
Tega leta je v Metliki zaposlenih 1071 ljudi.
1963
Kmetijska zadruga ima v vseh svojih dejavnostih 55 zaposlenih, od tega 25 sezonskih delavcev.
Odprtje asfaltirane ceste Novo mesto – Metlika pomeni veliko pridobitev tudi s gospodarskega vidika.
BETI se začne uspešno pojavljati s svojimi izdelki tudi na tujih tržiščih.
Metliški Invalidski zavod se preimenuje v KOMET.
1964
BETI postaja vse bolj uspešno podjetje, podjetju se pridruži pletilstvo DOKO iz Dobove in pletilstvo DOLENJKA iz Mirne peči. V tem letu ustvari za 235.000 $ izvoza.
1965
Po stečaju Vina Brežice, ki upravlja vinsko klet Metlika, prevzame Metliško vinsko klet Slovenija vino iz Ljubljane. KZ Metlika predlaga, da bi jo njej dodelili v upravljanje, in bi jo preuredila v predelovalno klet.
Komunalna uprava postane Komunalno podjetje z vrsto servisnih delavnic.
BETI postaja belokranjski in dolenjski gospodarski čudež. Pri BETI začne obratovati lastna barvarna. KOMET iz svojega uradnega naslova izpusti kratico i.z. (invalidski zavod), kar mu olajša poslovanje, zlasti prodajo svojih izdelkov.
1966
Ob Tovarni BETI odprejo poklicno tekstilno šolo. V šolo je bilo vpisanih 50 učenk, ki pa so bile le industrijske konfekcionarke. V tovarni BETI se odpre industrijska prodajalna.
V občini registriranih le še 38 samostojnih obrtnikov. Stanje se začne popravljati, ko so kot obrtnike registrirali avtoprevoznike.
1967
KOMET se je specializiral za izdelavo nedrčkov in steznikov ter začel svoje izdelke prodajati v Nemčijo.
V občini je registriranih 54 samostojnih obrtnikov.
1968
Metliška vinska klet prvič odkupuje grozdje in ne vina in da na tržišče Metliško črnino.
1969
Ustanovljeno je Združenje samostojnih obrtnikov Dolenjske, ki vključuje tudi belokranjske obrtnike. Namen društva je vključitev obrti in obrtnikov v gospodarsko in politično življenje tega območja, članstvo v društvu je prostovoljno.
V tovarni KOMET je zaposlenih že 285 ljudi. Metliško gospodarstvo hitro napreduje, zaposlenih je 1288 ljudi.
Metlikatrans v Rosalnicah gradi garaže in upravno poslopje. Ima zaposlenih 60 delavcev.
1970
V BETI odprejo nov obrat – Kodranko, posebna predelava sintetične preje. Tovarna prerašča v veliko podjetje in zaposluje že nad 700 delavcev. Tudi KOMET se dobro razvija in zaposluje že 300 ljudi. Imajo zagotovljen tudi »lon-posel« za nemško firmo. Kmetijska zadruga postopoma modernizira klavnico in uredi potrebno predhladilnico.
Tega leta metliško občino proglasijo za gospodarsko razvito občino, s tem pa izgubi mnoge bonitete. Odvajati mora občutno večje dajatve in nima nobenih ugodnosti.
1971
V Metliki delujejo 3 gostilne, 2 bifeja, 1 vinotoč, 2 sezonska bifeja, 13 trgovin, 1 mesnica in 1 pekarna.
1972
KOMET se preseli v lastno novo proizvodno dvorano v industrijski coni med Metliko in Rosalnicami. V BETI odprejo računalniški center. KOMET odpre svoj obrat v Starem trgu ob Kolpi. Metliška kmetijska zadruga zasadi lastne matičnjak za razplod vinskih trt.
1973
Združita se Metlikatrans in Komunalno podjetje Metlika v Transportno gradbeno podjetje, v katerem je bilo ob združitvi 274 delavcev. Tega leta BETI na zagrebškem velesejmu dobi srebrno kolajno Modefesta za kvaliteto in dizajn.
Kmetijska zadruga je prvič od kmetov odkupovala grozdje, konec leta pa je začela odkupovati tudi vino.
1974
Novoteks zgradi in opremi novo predilnico surove volne, zaposli okrog 100 novih delavcev in podvoji proizvodnjo. KZ Metlika za obrat Vinsko klet gradi polnilnico vina.
1975
V Metliki je zaposlenih 2311 občanov. BETI in KOMET pripravita skupno modno revijo.
Tovarna NOVOTEKS II – predilnica se razširi za novo proizvodno halo. V vinski kleti so zgrajeni polnilnica, skladišče, menza in vinotoč.
V Metliki je 81 obrtnikov, od tega je večinoma avtoprevoznikov.
1976
Poskusno začne obratovati Novolesova tovarna kopalniške opreme, zaposlitev dobi 150 delavcev.
Ustanovljeno Združenje samostojnih obrtnikov Metlika, ki pomeni ponovno afirmacijo samostojnega obrtništva in dejansko vključitev v gospodarske tokove.
Konec tega leta je bilo v Metliki zaposlenih 2477 ljudi. Od tega 933 v BETI, 408 v KOMETU in 305 v NOVOTEKSU.
1978
Pri BETI so začeli graditi novo stavbo za obrat Kodranke, zgradijo in odprejo tudi obrat otroške konfekcije v Žakanju na Hrvaškem.
1979
Ustanovljena Obrtna zadruga Metlika, ki združuje predvsem prevoznike pa tudi druge obrtnike. Člani so imeli pravico do znižanega davka pri nabavi materiala.
KZ Metlika odpre servisno delavnico za kmetijsko mehanizacijo in skladišče reprodukcijskega materiala. V BETI-nem obratu – Kodranka steče proizvodnja.
Na Suhorju odprejo obrat IMV iz Novega mesta.
Vinska klet zgradi predelovalnico grozdja in postavi zunanje cisterne za vino. Tako lahko hrani in neguje 3.000.000 litrov vina. Na trg da vino pozne trgatve - kolednik, ki kmalu postane pojem kvalitete. V KZ in Vinski kleti je zaposlenih 150 ljudi.
V Metliki prijavljenih 233 samostojnih obrtnikov iz 36 različnih strok. (67 obrtnikov se je ukvarjalo s storitveno obrtjo, 7 s proizvodno obrtjo, 6 pa z gostinstvom).
Metliška industrija pa tega leta zaposluje 1817 delavcev, od tega v tekstilni industriji 1728, ostalo pa zaposluje tovarna kopalniške opreme.
1980
KZ predstavi novo opremo v Vinski kleti.
KOMET ob svojih proizvodnih prostorih zgradi še skladišče gotovih izdelkov in surovin. Zaposluje 392 delavcev.
1982
Obrtno združenje Metlika organizira prvo razstavo obrti v občini.
V Novolesu so odprli moderno skladišče za svoje izdelke.
1984
IMP iz Ljubljane v Metliki ustanovi obrat za proizvodnjo vodnih črpalk za centralno kurjavo. Ob novi metliški obvoznici zgrajena sodobna bencinska črpalka podjetja PETROL.
BETI kupi najmodernejše stroje za Kodranko in tega leta razširi proizvodnjo v Dobovi in v Žakanju na Hrvaškem.
Tovarna kopalniške opreme (NOVOLES) v Radatovičih na Žumberku odpre obrat sanitarne opreme.
1986
BETI zgradi obrat pri Vojniću na Hrvaškem, odpre pa tudi proizvodnjo v svojem obratu v Črnomlju.
1989
NOVOLES odpre v Rosalnicah ob proizvodnih prostorih razstavno-prodajni salon.
1990
Metliški Novoles se osamosvoji in preimenuje v podjetje KOLPA.
Uprava KZ se iz mestnega jedra preseli v nekdanje Pionirjeve prostore.
V metliški industriji je zaposlenih 2088 ljudi, od tega v BETI 1135, v KOMETU 392, v NOVOTEKSU 287, v KOLPA-Sanu 223, v KUMUNALI 28 in v IMP 23 ljudi.
Zavod za zaposlovanje uvede javna dela za brezposelne.
1991
Obrtno združenje Metlika postane samostojna Obrtna zbornica, ki za svoje člane izvaja opravljanje strokovnih izpitov in razna izobraževanja, spodbuja člane k udeležbi na sejmih in razstavah, skrbi tudi za socialno stanje upokojenih obrtnikov.
Vir podatkov:
RUS Zvonko: Kronika mesta Metlike II, 1941-1991, Metlika 2003
V letih po osamosvojitvi Slovenije se je pojavila svetovna kriza v tekstilni industriji. Za Občino Metlika je to pomenilo še posebej hudo breme, saj je tu prevladovala tekstilna dejavnost, tako v industriji kot tudi v obrtništvu. Na vseh nivojih, tako pri velikih družbah do obrtnikov, so zmanjševali število zaposlenih, nekateri so tudi prenehali s poslovanjem. Vse to ima za posledico visoko stopnjo registrirane brezposelnosti v občini Metlika.
Za Občino Metlika je pomembno poslovanje velikih in srednjih družb, ki imajo tudi največ zaposlenih:
BETI METLIKA d.d.
KOLPA, d.d. METLIKA
KZ METLIKA z.o.o.
KOMET PLUS d.o.o.
Po nekaterih zabeležkah je bila Metlika v 16. in 17. stoletju zelo živahno obrtniško mesto. Po požaru, ki je mesto prizadel 1705, je življenje tu skoraj zamrlo, ponovno se obrtništvo oživi šele proti koncu stoletja, ko si je mesto spet malo opomoglo.
Zanimivo je, da se je v Metliki po letu 1845 razvila za današnje pojme nenavadna obrt – gojenje sviloprejk.
K razcvetu Metlike v 19. stoletju je pripomogla ugodna lega ob cesti Novo mesto – Karlovac. Leta 1869 je imela Metlika 24 čevljarskih delavnic, 15 usnjarjev, 5 kovačev, 3 tkalce in 30 gostiln.
Leta 1888 so metliški obrtniki ustanovili Zadrugo vseh obrtnikov metliškega sodnega okraja, ki se je ohranila vse do konca druge svetovne vojne. Leta 1910 je bila pri Zadrugi organizirana tudi brezplačna posredovalnica za delo.
Dogodki po II. svetovni vojni, ki so pomembni za razvoj gospodarstva v Metliki, v letih:
1945Metliški trgovci po delniških načelih ustanovijo opekarsko zadrugo, ustanovljena nabavno – prodajna zadruga. Pri nekdanji vinski kleti začno ročno izdelovati zidno opeko, zaradi slabe kvalitete izdelkov pa je proizvodnja kmalu ukinjena. Delovanje čevljarske zadruge.
1946
Nabavno – prodajna zadruga se preimenuje v KZ. 50 čevljarjev je združenih v čevljarski zadrugi. Izdelujejo težke delavske čevlje, imajo tudi industrijsko trgovino.
Leseno poslopje stare žage, ki je stala na mestu današnjega ZD, razstavijo in ga prepeljejo na Suhor in ga ponovno sestavijo. Žaga najprej deluje v okviru KZ Suhor, od leta 1960 pa je ustanovljeno samostojno podjetje LEPIS (Lesno predelovalna industrija Suhor)
1947
Odprtje obnovljene železniške proge od Otovca do Metlike (do še ne obnovljenega mostu čez Kolpo). Obnovljen most čez Kolpo in sedaj poteka redni železniški promet med Novim mestom in Karlovcem. Ustanovi se krajevno gostinsko podjetje.
1949
Ustanovljena kmetijsko obdelovalna zadruga Partizan. Zadrugi v uporabo odstopili svojo zemljo živino in orodje. Za delo so prejemali plačo in so bili zdravstveno in pokojninsko zavarovano.
1950
V Metliki v tem času delujejo naslednja podjetja: čevljarsko podjetje, krojaško-šiviljsko, mesnica, gostišče, foto-kino, kovaško podjetje, menza, pekarija, vodovod, otroška restavracija. Okrajni magazin (trgovina) ima v Metlika tri poslovalnice.
1952
V Metliki ustanovijo Splošno trgovsko podjetje, ki je prevzelo trgovine nekdanjega Okrajnega magazina.
1953
Združenje obrtnikov šteje le še 71 članov. Zaradi nereda, slabega poslovanja in primanjkljajev je metliška čevljarska zadruga razpadla. Iz nje potem nastane čevljarsko podjetje.
1954
Začne se gradnja vinske kleti kot tudi gradnja industrijske hale za tekstilno tovarno Belokrajinka.
1955
Zgrajen prvi tovarniški objekt v Metliki za bodočo tekstilno industrijo. Tako se bo tudi Metlika začela industrializirati, kar bo pomenilo hitrejši gospodarski razvoj.
1956
Iz Črnomlja v Metliko preselijo tovarno pletenin Belokrajinka. Sprva v novozgrajeno halo nato pa v prostore na Pungart. Tovarna se začne imenovati BETI (Belokranjska tekstilna industrija). Na pletilnih strojih izdelujejo blago za zavese, bombažne pletenine in svileno pletivo. Imajo tudi šivalnico, kjer so izdelovali žensko perilo. Tovarna pa je imela tudi pletilnico in šivalnico za volnene pletenine.
Novo zgrajeno halo prepustijo Novoteksu in Novega mesta, ki v njej organizira predilnico volne za svoje potrebe (Novoteks II).
Delovanje tekstilnih tovarn je pomenilo začetek industrializacije in začetek gospodarskega napredka Metlike in njene okolice. Konec tega leta je v BETI zaposlenih že 127 delavcev.
1957
BETI pošlje na trg svoje prve svilene proizvode in z njimi naredi dober posel.
1958
Odprta BETI-na industrijska prodajalna
Začetek poskusnega obratovanja Novoteksove predilnice česalne volne v Metliki, ki zaposluje 70 ljudi. V metliškem obratu Novoteks II uvedejo drugo delovno izmeno.
1959
V Novoteks II uvedejo tretjo delovno izmeno. V Novoteks II zaposlenih ob koncu leta 225, v BETI pa 212 ljudi.
Metliška obrt doživlja hudo krizo, saj Obrtno združenje v Metliki združuje komaj 86 obrtnikov.
1960
Tovarna BETI se preseli v izpraznjeno vojašnico, na današnjo lokacijo in s tem se možnosti za razvoj BETI močno povečajo.
Ustanovijo Zavod za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb, ki se vseli v prostore na Pungartu, kjer izdelujejo otroško konfekcijo.
Ustanovljeno je Lesno predelovalno podjetje LEPIS Metlika, v katerega se je razvil žagarski obrat KZ Suhor, vključuje pa tudi mizarsko podjetje v Gradcu.
Podjetja, ki konec leta delujejo v Metliki so: Komunalna uprava Metlika, Kovaško podjetje Metlika, Pekarija Metlika, Mesnica Metlika, Šiviljsko podjetje Metlika, Splošno trgovsko podjetje s poslovalnicami v Metliki, Gradcu, Podzemlju in na Radovici.
1962
Ukinjeno je bilo Šiviljsko podjetje, ki zaradi pojava konfekcijskih izdelkov ni vzdržalo konkurence, in je pripojeno Invalidskemu zavodu.
Tega leta je v Metliki zaposlenih 1071 ljudi.
1963
Kmetijska zadruga ima v vseh svojih dejavnostih 55 zaposlenih, od tega 25 sezonskih delavcev.
Odprtje asfaltirane ceste Novo mesto – Metlika pomeni veliko pridobitev tudi s gospodarskega vidika.
BETI se začne uspešno pojavljati s svojimi izdelki tudi na tujih tržiščih.
Metliški Invalidski zavod se preimenuje v KOMET.
1964
BETI postaja vse bolj uspešno podjetje, podjetju se pridruži pletilstvo DOKO iz Dobove in pletilstvo DOLENJKA iz Mirne peči. V tem letu ustvari za 235.000 $ izvoza.
1965
Po stečaju Vina Brežice, ki upravlja vinsko klet Metlika, prevzame Metliško vinsko klet Slovenija vino iz Ljubljane. KZ Metlika predlaga, da bi jo njej dodelili v upravljanje, in bi jo preuredila v predelovalno klet.
Komunalna uprava postane Komunalno podjetje z vrsto servisnih delavnic.
BETI postaja belokranjski in dolenjski gospodarski čudež. Pri BETI začne obratovati lastna barvarna. KOMET iz svojega uradnega naslova izpusti kratico i.z. (invalidski zavod), kar mu olajša poslovanje, zlasti prodajo svojih izdelkov.
1966
Ob Tovarni BETI odprejo poklicno tekstilno šolo. V šolo je bilo vpisanih 50 učenk, ki pa so bile le industrijske konfekcionarke. V tovarni BETI se odpre industrijska prodajalna.
V občini registriranih le še 38 samostojnih obrtnikov. Stanje se začne popravljati, ko so kot obrtnike registrirali avtoprevoznike.
1967
KOMET se je specializiral za izdelavo nedrčkov in steznikov ter začel svoje izdelke prodajati v Nemčijo.
V občini je registriranih 54 samostojnih obrtnikov.
1968
Metliška vinska klet prvič odkupuje grozdje in ne vina in da na tržišče Metliško črnino.
1969
Ustanovljeno je Združenje samostojnih obrtnikov Dolenjske, ki vključuje tudi belokranjske obrtnike. Namen društva je vključitev obrti in obrtnikov v gospodarsko in politično življenje tega območja, članstvo v društvu je prostovoljno.
V tovarni KOMET je zaposlenih že 285 ljudi. Metliško gospodarstvo hitro napreduje, zaposlenih je 1288 ljudi.
Metlikatrans v Rosalnicah gradi garaže in upravno poslopje. Ima zaposlenih 60 delavcev.
1970
V BETI odprejo nov obrat – Kodranko, posebna predelava sintetične preje. Tovarna prerašča v veliko podjetje in zaposluje že nad 700 delavcev. Tudi KOMET se dobro razvija in zaposluje že 300 ljudi. Imajo zagotovljen tudi »lon-posel« za nemško firmo. Kmetijska zadruga postopoma modernizira klavnico in uredi potrebno predhladilnico.
Tega leta metliško občino proglasijo za gospodarsko razvito občino, s tem pa izgubi mnoge bonitete. Odvajati mora občutno večje dajatve in nima nobenih ugodnosti.
1971
V Metliki delujejo 3 gostilne, 2 bifeja, 1 vinotoč, 2 sezonska bifeja, 13 trgovin, 1 mesnica in 1 pekarna.
1972
KOMET se preseli v lastno novo proizvodno dvorano v industrijski coni med Metliko in Rosalnicami. V BETI odprejo računalniški center. KOMET odpre svoj obrat v Starem trgu ob Kolpi. Metliška kmetijska zadruga zasadi lastne matičnjak za razplod vinskih trt.
1973
Združita se Metlikatrans in Komunalno podjetje Metlika v Transportno gradbeno podjetje, v katerem je bilo ob združitvi 274 delavcev. Tega leta BETI na zagrebškem velesejmu dobi srebrno kolajno Modefesta za kvaliteto in dizajn.
Kmetijska zadruga je prvič od kmetov odkupovala grozdje, konec leta pa je začela odkupovati tudi vino.
1974
Novoteks zgradi in opremi novo predilnico surove volne, zaposli okrog 100 novih delavcev in podvoji proizvodnjo. KZ Metlika za obrat Vinsko klet gradi polnilnico vina.
1975
V Metliki je zaposlenih 2311 občanov. BETI in KOMET pripravita skupno modno revijo.
Tovarna NOVOTEKS II – predilnica se razširi za novo proizvodno halo. V vinski kleti so zgrajeni polnilnica, skladišče, menza in vinotoč.
V Metliki je 81 obrtnikov, od tega je večinoma avtoprevoznikov.
1976
Poskusno začne obratovati Novolesova tovarna kopalniške opreme, zaposlitev dobi 150 delavcev.
Ustanovljeno Združenje samostojnih obrtnikov Metlika, ki pomeni ponovno afirmacijo samostojnega obrtništva in dejansko vključitev v gospodarske tokove.
Konec tega leta je bilo v Metliki zaposlenih 2477 ljudi. Od tega 933 v BETI, 408 v KOMETU in 305 v NOVOTEKSU.
1978
Pri BETI so začeli graditi novo stavbo za obrat Kodranke, zgradijo in odprejo tudi obrat otroške konfekcije v Žakanju na Hrvaškem.
1979
Ustanovljena Obrtna zadruga Metlika, ki združuje predvsem prevoznike pa tudi druge obrtnike. Člani so imeli pravico do znižanega davka pri nabavi materiala.
KZ Metlika odpre servisno delavnico za kmetijsko mehanizacijo in skladišče reprodukcijskega materiala. V BETI-nem obratu – Kodranka steče proizvodnja.
Na Suhorju odprejo obrat IMV iz Novega mesta.
Vinska klet zgradi predelovalnico grozdja in postavi zunanje cisterne za vino. Tako lahko hrani in neguje 3.000.000 litrov vina. Na trg da vino pozne trgatve - kolednik, ki kmalu postane pojem kvalitete. V KZ in Vinski kleti je zaposlenih 150 ljudi.
V Metliki prijavljenih 233 samostojnih obrtnikov iz 36 različnih strok. (67 obrtnikov se je ukvarjalo s storitveno obrtjo, 7 s proizvodno obrtjo, 6 pa z gostinstvom).
Metliška industrija pa tega leta zaposluje 1817 delavcev, od tega v tekstilni industriji 1728, ostalo pa zaposluje tovarna kopalniške opreme.
1980
KZ predstavi novo opremo v Vinski kleti.
KOMET ob svojih proizvodnih prostorih zgradi še skladišče gotovih izdelkov in surovin. Zaposluje 392 delavcev.
1982
Obrtno združenje Metlika organizira prvo razstavo obrti v občini.
V Novolesu so odprli moderno skladišče za svoje izdelke.
1984
IMP iz Ljubljane v Metliki ustanovi obrat za proizvodnjo vodnih črpalk za centralno kurjavo. Ob novi metliški obvoznici zgrajena sodobna bencinska črpalka podjetja PETROL.
BETI kupi najmodernejše stroje za Kodranko in tega leta razširi proizvodnjo v Dobovi in v Žakanju na Hrvaškem.
Tovarna kopalniške opreme (NOVOLES) v Radatovičih na Žumberku odpre obrat sanitarne opreme.
1986
BETI zgradi obrat pri Vojniću na Hrvaškem, odpre pa tudi proizvodnjo v svojem obratu v Črnomlju.
1989
NOVOLES odpre v Rosalnicah ob proizvodnih prostorih razstavno-prodajni salon.
1990
Metliški Novoles se osamosvoji in preimenuje v podjetje KOLPA.
Uprava KZ se iz mestnega jedra preseli v nekdanje Pionirjeve prostore.
V metliški industriji je zaposlenih 2088 ljudi, od tega v BETI 1135, v KOMETU 392, v NOVOTEKSU 287, v KOLPA-Sanu 223, v KUMUNALI 28 in v IMP 23 ljudi.
Zavod za zaposlovanje uvede javna dela za brezposelne.
1991
Obrtno združenje Metlika postane samostojna Obrtna zbornica, ki za svoje člane izvaja opravljanje strokovnih izpitov in razna izobraževanja, spodbuja člane k udeležbi na sejmih in razstavah, skrbi tudi za socialno stanje upokojenih obrtnikov.
Vir podatkov:
RUS Zvonko: Kronika mesta Metlike II, 1941-1991, Metlika 2003
V letih po osamosvojitvi Slovenije se je pojavila svetovna kriza v tekstilni industriji. Za Občino Metlika je to pomenilo še posebej hudo breme, saj je tu prevladovala tekstilna dejavnost, tako v industriji kot tudi v obrtništvu. Na vseh nivojih, tako pri velikih družbah do obrtnikov, so zmanjševali število zaposlenih, nekateri so tudi prenehali s poslovanjem. Vse to ima za posledico visoko stopnjo registrirane brezposelnosti v občini Metlika.
Za Občino Metlika je pomembno poslovanje velikih in srednjih družb, ki imajo tudi največ zaposlenih:
BETI METLIKA d.d.
KOLPA, d.d. METLIKA
KZ METLIKA z.o.o.
KOMET PLUS d.o.o.
.png.png)
Praznični december 2025
