Obravnava romske »problematike« v Metliki

Na poziv Martine Legan Janžekovič, županje Občine Metlika, je bil včeraj, 17. 7. 2024, sklican sestanek, saj se je v zadnjem času povečalo število klicev na pomoč s strani občanov, ki se vsakodnevno srečujejo z incidenti, ki jih vršijo romski prebivalci. Večinsko prebivalstvo je na kritični točki. Zaradi bojazni, da bi neukrepanje državnih organov in dvom v učinkovitost ukrepanja posamezne občane pripeljalo, do tega, da bi zakon vzeli v svoje roke, smo se za podporo obrnili na pristojne državne institucije.

Sestanka so se udeležili

·         Helga Dobrin – državna sekretarka, Ministrstvo za notranje zadeve, predsednica Delovne skupine za obravnavo romske problematike

·         Dr. Gregor Hudrič, vodja p. p. Službe za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi 

·         Robert Ferenc - Namestnik generalnega direktorja policije

·         Marjan Štubljar, vodstvo PU Novo mesto

·         Peter Dirnbek Vatovec, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

·         Marko Lemaić, Ministrstvo za pravosodje

·         Alenka Klepec, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

·         Jože Tanko, predsednik Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti

·         Stanko Baluh, sekretar, Urad vlade RS za narodnosti 

·         Marjan Hudorovič, predstavnik Združenja forum romskih svetnikov

·         Maja Brinc, pomočnica direktorice, CSD Dolenjska in Bela krajina, enota Metlika

·         Branko Ambrožič, Vrtec Metlika, ravnatelj

·         Janko Strahinić, OŠ Metlika, ravnatelj

·         Predstavniki Krajevne skupnosti Dobravice

·         Predstavniki Krajevne skupnosti Gradac

·         Predstavniki Krajevne skupnosti Rosalnice

·         Predstavniki Krajevne skupnosti Suhor

·         Prebivalci vasi Dole

·         Predsednica in člani Komisije za spremljanje položaja Romske skupnosti občine Metlika

·         Predstavniki Občine Metlika

Županja je uvodoma pojasnila, da po neuradnih podatkih na območju občine Metlika živi 450 Romov. Poudarila je, da zadev ne smemo posploševati, saj niso vsi Romi slabi, a žal ponavljajoča se nasilna dejanja posameznikov, posameznih družin mečejo črno luč na celotno skupnost. Delila je tudi opažanja, da je do nedavnega veljalo, da se Romov ni treba bati. A stare generacije Romov, ki so kljub zgolj delno uspešni integraciji kot temeljno vrednoto razvijale spoštovanje do večinskega dela prebivalstva, se umikajo mladim, številčnejšim generacijam, katerih razmišljanje je vse kaj drugega kot odnos medosebnega spoštovanja. Mlajše generacije Romov so postale nadute, ohole, predrzne. S provokacijami izzivajo incidente podkrepljeni z miselnostjo, da jim tako nihče nič ne more.

Skladno s tem se je spremenil tudi odnos večinskega prebivalstva. Če je šlo prej za sožitje in razumevanje, je to nadomestil strah. Če je šlo prej za toleranco, je to nadomestil odnos, saj Romi lahko počnejo vse, kar želijo. Če so prej potekale blagovne menjave se večinsko prebivalstvo zdaj čuti manjvredne saj Romi za nedelo s socialnimi transferji živijo lagodno, udobno, za svoje prekrške niso kaznovani, ne spoštujejo pravil in niso sankcionirani. Ne samo to – z informacijami o višini socialnih transferjev se večinsko prebivalstvo počuti ogoljufane saj za nedelo prejemajo več denarja, kot aktivno delovno prebivalstvo – za delo.

Županja Martina Legan Janžekovič je poudarila, da je predvsem treba zagotoviti enakost pred zakonom vseh in brez ločevanja, ali gre za pripadnika večinskega prebivalstva ali romske skupnosti.

Predsedniki krajevnih skupnosti in krajani so obširno poročali o vsakodnevnem nasilju, katerega tarča so. Gre za ustrahovanja, grožnje, nadlegovanja, izsiljevanja, tatvine … Povedali so, da policija svoje delo dobro opravlja in izpostavili vprašanje, kje se potem ustavi. Postajajo apatični in se bojijo romskega maščevanja. Tako o marsikaterem prekršku policije ne obvestijo. Sprašujejo se, zakaj Romi niso kaznovani. Zakaj nismo enaki pred zakonom, zakaj je večinsko prebivalstvo v diskriminiranem položaju? Zahtevali so odgovore in takojšnje rešitve, ki jih trenutna zakonodaja ne omogoča.

Državna sekretarka Helga Dobrin MNZ rešitev vidi v medresorskem sodelovanju in v pripravi zakonodajnih sprememb, ki bi lahko prinesle sistemske rešitve. Namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc je krajanom zagotovil, da bo policija svoje delo še naprej opravljala zavzeto in dosledno, poudaril pa je, da je ključnega pomena, da se vsako kaznivo dejanje prijavi. Po pojasnilih Petra Dirnbek Vatovca, MDDSZ, je v pripravi predlog spremembe zakona, ki bo omogočal delno redukcijo socialnih transferjev, a obenem predvideva tudi dodatne finančne spodbude. Maja Brinc, pomočnica direktorice, CSD Dolenjska in Bela krajina, enota Metlika je prisotne seznanila, da CSD Metlika s stalno prisotnostjo v romskih naseljih spremlja in skozi različne programe spodbuja romsko populacijo k izboljšanju njihovih bivanjskih razmer in k spremembi njihovega življenjskega sloga. Marko Lemaić iz Ministrstva za pravosodje je poudaril, da smo pred zakonom vsi enaki, da pa je sodna veja oblasti avtonomna in ločena. Krajani so nanj naslovili apel, naj predlog zakonskih sprememb vključuje možnost odtegljaja za plačilo kazni iz naslova socialnih transferjev. Alenka Klepec, MVI, je pritrdila ravnatelju Otroškega vrtca Metlika, Branku Ambrožiču, da je zgodnja integracija in vključevanje v vrtec ključnega pomena. Ravnatelj je povedal, da načina, kako romsko skupnost prepričati in pridobiti njihovo zaupanje za zdaj še ni našel in da kljub posebnemu programu za romske otroke, romski pomočnici vzgojiteljice, dnevnim naporom, vpisa romskih otrok v vrtec ni, še tisti, ki so vpisani, pa vrtca ne obiskujejo redno. Marjan Hudorovič, predstavnik Združenja forum romskih svetnikov je ob tem izpostavil, da je bila »mala šola« v preteklosti odlična popotnica romskim otrokom za šolanje. Janko Strahinič ravnatelj OŠ Metlika je povedal, da bo v novem šolskem letu kar 30 % prvošolčkov Romov. Glavno težavo predstavlja jezikovna bariera, saj sta le 2 romska otroka obiskovala program predšolskega varstva. Stanko Baluh, Urad vlade RS za narodnosti rešitev vidi v sodelovanju in vključevanju Romov v vse oblike družbenega življenja.  Jože Tanko, predsednik Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti rešitev problematike vidi v ponovni afirmaciji paketa zakonskih sprememb, ki so ga župani 11 občin Dolenjske in Bele krajine minulo leto naslovili na Državni zbor. Tako kot županja se sprašuje, kje so obljubljene rešitve.

Na koncu je prevladala misel, da temelj za uspešnejšo integracijo Romov leži vzgoji in izobraževanju, doslednem prijavljanju kaznivih dejanj in aktivnem izvajanju zakonodaje vključevanju vseh pristojnih institucij. Nikakor pa ne v dodatnih finančnih spodbudah, o katerih je bilo tudi govora s strani vladnih predstavnikov.