Za varnejšo kolesarsko sezono

S toplejšimi dnevi je na cestah tudi vse več kolesarjev, zato Agencija za varnost prometa skupaj s Policijo od ponedeljka, 11. maja, do nedelje, 17. maja 2026, izvaja nacionalno preventivno akcijo Mikromobilnost, namenjeno varnosti kolesarjev in e-kolesarjev. Voznike pozivajo, naj bodo nanje pozorni, naj vozijo na ustrezni varnostni razdalji in kolesarje prehitevajo z najmanj meter in pol bočne razdalje. Kolesarje pa opozarjajo, naj ravnajo samozaščitno – naj zmanjšajo hitrost pred križišči, upoštevajo prednost, poskrbijo za vidnost, uporabljajo čelado ter vozijo tehnično ustrezno kolo. Mobilni telefon in slušalke ne sodijo v promet, prav tako ne alkohol. Ključno pa je, da vsi skupaj gradimo prometno kulturo, ki temelji na strpnosti, zbranosti in medsebojnem spoštovanju – le tako lahko zmanjšamo število nesreč in rešujemo življenja. Med najbolj ranljivimi so starejši (e-)kolesarji, za njihovo večjo prometno varnost AVP organizira brezplačne preventivne delavnice za starejše e-kolesarje in kolesarje.

Lani dvakrat več smrtnih žrtev med kolesarji
Varnost kolesarjev pri nas se je lani poslabšala. V letu 2025 je bilo zabeleženih 1.364 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, pri čemer so jih kar 58 % povzročili kolesarji sami. Umrlo je osem kolesarjev, kar je enkrat več kot leto prej, ko so bile štiri smrtne žrtve; 238 kolesarjev se je huje, 971 pa lažje poškodovalo. Najpogostejši vzroki nesreč so neprilagojena hitrost, nepravilna smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Največ prometnih nesreč kolesarjev je bilo evidentiranih v starostni skupini od 45 do 54 let. Izrazito težje posledice prometnih nesreč so bile pri kolesarjih, starejših od 65 let, med njimi je bilo tudi 5 smrtnih žrtev. Največ nesreč z udeležbo kolesarjev se zgodi podnevi – 87 %, ponoči le 9 %, ob mraku 3 % in ob svitu 1 % nesreč. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo 226 prometnih nesreč z udeležbo kolesarja, na srečo brez smrtnih žrtev, 37 jih je bilo huje, 160 pa lažje poškodovanih.

E-kolesarji, bodite še posebej previdni
V zadnjih nekaj letih so vse bolj priljubljena električna kolesa, s katerimi lahko še lažje premagujemo razdalje in višinske razlike. E-kolesa so praviloma težja od običajnih koles, zaradi električne pomoči pa lahko kolesar hitreje doseže višjo potovalno hitrost. To zahteva več predvidevanja, zlasti pri speljevanju, zaviranju, vožnji skozi križišča in prilagajanju hitrosti drugim udeležencem v prometu. Ob morebitnih padcih ali nesrečah so posledice lahko precej hujše, še posebej, če kolesar ne uporablja kolesarske čelade.

Vozniki koles s pomožnim električnim motorjem (e-kolesarji) so bili v letu 2025 udeleženi v 77 nesrečah, 13 oseb je bilo huje poškodovanih, 56 pa lažje, na srečo med njimi ni bilo smrtnih žrtev. Največ jih je bilo starih od 55 do 64 let, od 18 do 24 let ter od 45 do 54 let. Hude telesne poškodbe so najpogostejše v starostni skupini od 55 do 64 let, kar ponovno kaže na večjo ranljivost te skupine v prometu. Letos so zabeležili 15 nesreč z udeležbo e-kolesarjev, 2 sta se huje poškodovala, 12 pa lažje.

Bistro glavo varuje čelada
Uporaba zaščitne čelade je ključnega pomena, saj zmanjša tveganje za hude poškodbe glave za 40 do 70 %. Podatki kažejo, da je polovica smrtnih žrtev med kolesarji lani uporabljala čelado, polovica pa ne. Pri hudih in lažjih telesnih poškodbah jo je nosilo okoli 55 % kolesarjev. Gre za enega najosnovnejših in najučinkovitejših samozaščitnih ukrepov, zato AVP priporoča uporabo kolesarske čelade kolesarjem vseh starosti, ne le do 18. leta, kot je zakonsko obvezno. Pazljivo jo izberite (glede na vaše vožnje in potrebe), preverite ustrezno homologacijo (oznaka CE in skladnost s standardom EN 1078), hkrati naj ima čelada sistem za prilagoditev z vrtljivim gumbom in, če je le mogoče, še tako imenovani MIPS sistem za ublažitev poškodbe možganov ob udarcu.

Ob rasti mikromobilnosti varnost kolesarjev zaostaja
Varnost kolesarske infrastrukture se v Sloveniji izboljšuje, vendar še vedno obstajajo pomembne pomanjkljivosti. To je pred kratkim ugotovila tudi AMZS v raziskavi o varnosti kolesarske infrastrukture v Sloveniji. Podobno ugotavljajo tudi v EU. Najnovejše poročilo Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC) opozarja, da varnost kolesarjev v Evropski uniji ne napreduje dovolj hitro. Leta 2024 je na cestah EU umrlo 1.926 kolesarjev. V zadnjem desetletju se je število smrtnih žrtev med kolesarji zmanjšalo le za okoli 8 %, kar je bistveno počasneje kot pri drugih udeležencih v prometu. Kolesarji danes predstavljajo že približno desetino vseh smrtnih žrtev na cestah, njihov delež pa lahko brez dodatnih ukrepov še narašča. Starejši kolesarji so nesorazmerno bolj ogroženi, še posebej zaradi naraščajoče uporabe e-koles.
Poročilo izpostavlja, da je 65 % smrtnih žrtev med kolesarji v EU posledica trkov z motornimi vozili, ključna dejavnika tveganja pa ostajata previsoka hitrost in pomanjkanje varne, ločene kolesarske infrastrukture. Hkrati narašča tudi število huje poškodovanih kolesarjev, pri čemer je dejanski obseg poškodb pogosto podcenjen.
ETSC zato poziva k celostnemu pristopu: umirjanju prometa (cone 30 v območjih mešanega prometa), razvoju kakovostne ločene kolesarske infrastrukture, uvajanju varnostnih tehnologij v vozilih ter izboljšanju podatkov o nesrečah in ozaveščanja. To je ključno, če želimo ob spodbujanju trajnostne mobilnosti hkrati zagotoviti tudi večjo varnost kolesarjev.
Preventivne aktivnosti za e-kolesarje in kolesarje
AVP je že lani s partnerji (Policija, NIJZ) izvedla pilotni projekt brezplačnih preventivnih delavnic za večjo varnost starejših uporabnikov e-koles in koles. Z njimi v še večjem obsegu nadaljuje tudi letos, in sicer skupaj z lokalnimi organizatorji (univerza za tretje življenjsko obdobje ter društva kolesarjev in e-kolesarjev). Predvidenih je 8 terminov, prva delavnica bo že v torek, 12. maja, v Domžalah. Maja bodo delavnice še v Ljubljani in Hočah, junija v Murski Soboti, Mariboru, Logatcu in Gorenji vasi, septembra pa v Slovenski Bistrici. Vključujejo teoretični del v trajanju 2 šolskih ur in praktični del v trajanju 1 šolske ure; udeleženci nadgradijo svoje znanje o varni vožnji s kolesom in e-kolesom, pravilih cestnega prometa, pravilni izbiri in uporabi zaščitne opreme ter praktičnih veščinah za vključevanje v promet.
Podrobnejša predstavitev, termini in prijave https://www.avp-rs.si/preventivne-delavnice-za-starejse-e-kolesarje-in-kolesarje/

AVP organizira tudi Državno šolsko kolesarsko tekmovanje Kaj veš o prometu, z izjemno dolgo tradicijo. Tekmovanje je nadgradnja usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarskega izpita, ki ga osnovne šole praviloma izvajajo v 4. oziroma 5. razredu. Šolska tekmovanja organizirajo šole, občinsko/medobčinsko/regijsko občinski Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, državno pa AVP s partnerji. Letošnje tekmovanje bo v soboto, 6. junija 2026, na OŠ Sostro. Tudi letos je tekmovanje sestavljeno iz treh disciplin (teorija, ocenjevalna vožnja v prometu in spretnostna vožnja na poligonu), najboljši pa prejmejo nagrade na svečani podelitvi. Več informacij sledi.

Še nekaj nasvetov Agencije za varnost prometa za večjo prometno varnost  kolesarjev (in e-kolesarjev):

Trije nasveti voznikom za varnost kolesarjev
Pri zavijanju desno bodite posebej pozorni na kolesarje, ki vozijo po kolesarski površini ali ob robu vozišča, ter jim, kadar imajo prednost, to varno omogočite. Vrata avtomobila iz notranjosti odpirajte z desno roko, tako boste prisiljeni pogledati levo preko ramena in zagotovo opazili bližajočega se kolesarja (tako imenovani nizozemski prijem).
Ne jezite se na kolesarje! V prometu so mnogo bolj izpostavljeni kot vi.

Trije nasveti kolesarjem
Spoštujte prometne predpise, ne uporabljajte slušalk in mobilnega telefona med vožnjo, z roko vedno jasno nakažite, kam zavijate!
Poskrbite za dobro vidnost (in varnost), uporabljajte odsevne materiale, na kolesu naj bosta delujoči sprednja in zadnja luč!
Pred rdečo lučjo se vedno ustavite! Za vašo varnost uporabljajte čelado! In na cesti v družbi nikar ne vozite vzporedno.

Za varnost kolesarja je izredno pomembno, da ima brezhibno kolo, ki:

·        je primerne velikosti, z ustrezno nastavitvijo sedeža in krmila,
·        ima delujočo sprednjo in zadnjo zavoro,
·        ima delujočo sprednjo belo in zadnjo rdečo luč,
·        ima odsevnike v pedalih in med naperami,
·        ima ustrezne in brezhibne pnevmatike in
·        ima delujoč zvonec.

Na kolesu je priporočljivo imeti tudi blatnike, ščitnik verige, prtljažnik ali košarico za prtljago, sploh če pogosto prevažate prtljago. Ni odveč opomniti še, da je treba kolo, posebej še sodobno z več sklopi, tudi ustrezno vzdrževati in seveda redno servisirati!