Galerija Kambič

Belokranjski muzej Metlika je leta 2003 s hvaležnostjo in veliko odgovornostjo prevzel donacijo žal takrat že pokojnega metliškega rojaka akademika prof. dr. Vinka Kambiča, mednarodno uveljavljenega zdravnika otorinolaringologa, in njegove soproge operne pevke Vilme Bukovec Kambič. Zbirko nacionalnega pomena sestavljajo kulturnozgodovinski predmeti (pohištvo, ure, svetila, slike na steklo, umetnoobrtni izdelki) in likovna dela različnih slovenskih umetnikov (od generacije realistov in impresionistov do zdaj  živečih ustvarjalcev). Galerija Kambič domuje v rojstni hiši akademika Kambiča v Metliki, ki jo je skupaj s svojo bogato kulturno zbirko namenil svojemu rojstnemu kraju. Vstop v galerijo je brezplačen.

Besede iz zaključka govora, ki ga je akademik Kambič pripravil za svečano otvoritev galerije in ki ga je povedala akademikova soproga: »Dragi Metličani, prepričan sem, da boste galerijo sprejeli za svojo, jo vzljubili, obiskovali, negovali in ji po potrebi pomagali opravljati njeno kulturno poslanstvo, ne le v Metliki in Beli krajini, temveč tudi v širšem slovenskem prostoru«.

 

O življenju profesorja dr. Vinka Kambiča
Akademik profesor dr. Vinko Kambič se je rodil 7. aprila 1920. leta v Metliki. Bil je zdravnik, specialist otorinolaringolog, zaslužni profesor in dekan na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter dolgoletni predstojnik Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani. Bil je in ostaja ena osrednjih osebnosti v slovenski medicini ter mednarodno uveljavljen in priznan strokovnjak na področju tumorske kirurgije in patologije glave in vratu. Raziskovalno, pedagoško in publicistično delo ga uvršča med ugledne raziskovalce in spoštovane univerzitetne učitelje. Na področju kirurgije je akademik Kambič uvajal v svetu priznane in sprejete nove diagnostične in kirurške posege ter spodbujal celovito rehabilitacijo operiranih bolnikov z rakom glave in vratu. V delu akademika Kambiča so bile poleg kirurgije v ospredju tudi raziskave o nastanku raka v grlu, s katerimi je dosegel mednarodno uveljavljenost prav v zadnjih letih življenja. Zaradi izjemnih dosežkov v znanosti je bil leta 1985 izvoljen za dopisnega in 1989 za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje znanstvenoraziskovalne uspehe je prejel vsa najvišja državna priznanja od nagrade Kidričevega sklada, nagrade Kidričevega sklada za inovacije do Kidričeve nagrade. Leta 1993 je dobil priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti in leta 2000 Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Bil je tudi nosilec številnih visokih državnih odlikovanj. Kot široko razgledan intelektualec je akademik Kambič do zadnjih trenutkov živel polno in ustvarjalno življenje. Še posebej je bil ponosen na svoje belokranjsko poreklo in imenovanje za častnega občana mesta Metlike, kamor se je znova in znova vračal. Čeprav je bil do konca življenja v celoti predan medicini, je pičlo odmerjen prosti čas posvetil umetnosti, predvsem ga je navduševala likovna umetnost. Bil je velik poznavalec, ljubitelj in zbiratelj slovenskih slikarjev, zlasti impresionistov ter Kosa, Kregarja, Pavlovca, Perka, Pogačnika in v zadnjih letih še prav posebej Mušiča in Bernika. Desetletja je z največjo vnemo, ljubeznijo in odrekanjem dopolnjeval svojo zbirko umetnin, ki niso mogle biti skrbneje varovane ali obnovljene kot v njegovih rokah. V prepoznavni umetniški zbirki nacionalnega pomena je s prefinjenim občutkom za lepoto zaokrožil prerez skozi vrhunske stvaritve slovenske upodabljajoče umetnosti, od slik in kipov iz obdobja baroka, preko izjemne in bogate zbirke slik na steklo, skrinj, ur, stilnega pohištva do dediščine slovenskih impresionistov, moderne in modernizma. Številne umetnine, ki jih ni uvrstil v zbirko, je z veseljem podarjal svojim prijateljem. Ob vsem zbirateljskem navdušenju pa ga je neprestano prevzemala skrb za ohranitev celotne zbirke tudi v času, ko njega ne bo več. Rešitev je našel v preureditvi rojstne hiše v likovno galerijo, ki jo je skupaj z vso svojo bogato umetniško zbirko namenil mestu Metliki. Nenadna bolezen je preprečila, da bi se udeležil slovesne otvoritve Galerije Kambič 23. novembra 2001, ki so jo pripravili njegovi someščani skupaj z vso Slovenijo v zahvalo za vse, kar je akademik Kambič v dolgih letih prispeval za Belo krajino. Preminil je 24. novembra 2001 v Ljubljani.